Jutra so tu, v vlažni dolini, dobra, na konec sveta, ki traja, ne mislim pogosto, so namreč pomembnejše stvari: vzeti zjutraj tableto euthyroxa, namestiti četrtino doxybactina v mačkinem gobčku. In še: nahraniti pse, jim povedati, kaj se mi je sanjalo, jih peljati na…
Kategorija: Pesmi
MARTON SIMON: NIGIRI
Glej, jaz bi ti zelo rad predstavil nekaj hladnega, točnega in kar prodira do bistva, če že itak nimamo časa, kontinenti bodo takoj spet ločili, in narava se tudi sicer lahko deli na dva dela, enega pustimo hladnega, drugega smo…
RADMILA PETROVIĆ: Hočem samo nekoga, da razstaviva traktor mojega očeta v tišini
jaz sem dekle-frajer imam nož v žepu in žico v nedrčku zastavljala sem srce hotela da gradiva dom zdaj nisem prepričana ali me je kdo od teh ljudi sploh ljubil ampak pustila sem preteklosti naj to tudi ostane jaz se, oči,…
VERONIKA DINTINJANA: GOVORI
skozi dolge hodnike bolnišnic, stopnišča fakultet, police knjižnic, trezorje bank, vitrine lekarn, skozi dim mestne toplarne, skozi gnečo kavarnic ob reki, skozi sterilni smrad klavnic v predmestju, skozi ščebetanje lastovk v blokovskem naselju, skozi decibele dovoljene tišine, skozi prometne zamaške,…
KATARINA GOMBOC ČEH: HOTELSKA SOBA
Danes se ne bosta ljubila. Utrujena od hoje in mraza bosta ob prižgani televiziji počasi ugašala. Veke bodo mehko padle čez težke oči. Ona se bo na postelji obrnila k steni. To ga bo predramilo in ugasnil bo televizijo. Modra svetloba bo…
DENIS ŠKOFIČ
Tam je stal travnik. Bil je globoko sklonjen nad srno in se pasel na njej. S svojim zelenim gobcem je ril po ožgani travi kožuha in pulil rdeče rože mesa. Hlastno je pogoltnil célo jabolko srca, niti svinčenih pečk ni izpljunil. Tam…
ANA SVETEL: Vešča
Morda ima takrat, ko kroži, občutek, da se približuje. Neka globoka, meni nedostopna religioznost je v njenem vztrajanju. Sipek, siv prah na njenih krilih ni s tega sveta.
STANKA HRASTELJ: Anatomija v sobi
Jesen je. Ob treh popoldne je moja soba najtoplejši prostor v hiši. Vsi si želijo vanjo, čeprav je miza polna ostrih predmetov iz nerjavečih kovin. V roke jih jemljem z veliko topline in nežnosti: zelo sem čuteča. Na vrtu se kreša…
BARBARA KORUN: DVA
dva se slačitaslečeta oblekosezujeta čevljesnameta nakit in urodo gole kože se slečeta se slačita daljez dlanmi božajočslečeta poklic imevsakdanje navades potrpežljivimi poljubislečeta svoje prejšnjeljubezni svoja pričakovanjaz globokimi ugrizisvoja leta svojo slospol slečetadrug drugemu z usti si slečeta otroštvo(to traja najdlje)mamo očetaizmivata…
ANJA ZAG GOLOB: nenadoma
nenadoma tak silovit napor trda topa temna tvar otipljiva v želodcu nenadoma neznana teža ploščenje sveta zunaj obrati rubikove kocke v dobro natrenirani roki nenadoma hrumenje s ceste spodaj ki pojema drsenje barv v sivine nenadoma ime izpisano z žarečo…